Pismo provincialnega ministra ob prazniku sv. Frančiška 2024
Bratje in sestre, želim vam resnični mir iz nebes in iskreno ljubezen v Gospodu. Posebej pozdravljam brate in rojake v Združenih državah Amerike in v Avstraliji.
V današnjem evangeliju smo slišali: »Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,15).
Jezus je rekel, bodite kakor otroci, da bi nam zrasla srca; da bi postali nesebični, da bi dušam postavili višje cilje. Otrok ne počiva na zaslugah, ima v srcu mehkobo Boga, otrok zna deliti, je preprost, nima želje, da bi koga ponižal… Otrok živo doživlja druge in verjame v ljubezen.
Takšen božji otrok je bil sveti Frančišek. Izkazovati sočutje z nedolžnim otroškim srcem je dar, ki je izraz čiste in iskrene ljubezni. Tako srce je imel sveti Frančišek. Posebej je bil sočuten do križanega Gospoda.
Pred osemsto leti je na gori La Verni prosil: »O, moj Gospod, Jezus Kristus, dve milosti te prosim, da mi podeliš, preden umrem: prvo, da še za svoje žive dni občutim v duši in na telesu, kolikor je pač mogoče, ono bolečino, ki si jo ti, sladki Jezus, pretrpel ob uri svojega pregrenkega trpljenja; drugo je, da začutim v svojem srcu, kolikor je sploh možno, ono neizmerno ljubezen, ki je tebe, Božjega Sina, vnela, da si za nas grešnike tako rad prenesel toliko trpljenja«.
Kristus je na veliko noč učencem pokazal svoje rane, da bi uzrli ljubezen, ki se skriva za njimi. Iz istega razloga je na La Verni pokazal svoje rane sv. Frančišku, še več, s temi ranami ga je zaznamoval. Na veliki petek poljubljamo Jezusove rane, na La Verni pa je Kristus poljubil sv. Frančiška s svojimi ranami.
Stigme svetega Frančiška nas učijo, naj izstopimo iz sebe proti ranam naših bratov in sester. Če nam ne uspe izstopiti iz sebe k ljudem v stiski, bolnim, nevednim, revnim, izkoriščanim, če nam ne uspe ta izhod iz nas samih k tem ranam, se ne bomo nikoli naučili Kristusove ljubezni.
Jezusove rane boš našel tako, da boš opravljal dela usmiljenja, namenjena telesu – tudi duši, a predvsem telesu – tvojega ranjenega brata, ker je lačen, ker je žejen, ker je nag, ker je ponižan, ker je v zaporu, ker je v bolnišnici. To so danes Jezusove rane. Podobne stigme kot jih je prejel sveti Frančišek, boš našel tudi v bolečinah svojih bratov in sester.
Sv. Frančišek se je s čudovito nežnostjo in sočutjem sklanjal k vsakemu, ki ga je prizadelo kakršnokoli trpljenje ali pri komer je opazil pomanjkanje ali potrebo; v blagem usmiljenju je v njem videl trpečega Kristusa… Čutil je, kako se mu je v navzočnosti ubogih in bolnih topilo srce, in kadar ni mogel ponuditi pomoč, je ponudil sočutje. Sveti Frančišek nas preko sočutja do Kristusa vodi k sočutju do človeka.
V Kristusu naj bi bil drugi sprejet in ljubljen kot sin Boga, kot brat, ne kot tujec, še manj kot tekmec ali celo sovražnik. V Božji družini, kjer smo vsi sinovi istega Očeta, in ker smo vcepljeni na Kristusa, ni manj pomembnih življenj.
Sočutna ljubezen po zgledu svetega Frančiška predpostavlja, da bližnjega ljubimo kot živo podobo Boga. Ljubiti bližnjega pomeni videti v njem Kristusa, biti zanj odprt in mu ponuditi svoje srce. Vsak človek je Božja podoba, zato je treba z ljudmi ravnati lepo.
Smo v obdobju praznovanja jubilejev: letos se spominjamo osemstoletnice prejema stigem sv. Frančiška, prihodnje leto osemstoletnice nastanka Sončne pesmi in čez dve leti osemstoletnice smrti svetega Frančiška. Namen praznovanja jubilejev je, da se v nas resnično zgodi milost obnove, milost zagledanosti v Kristusa, da bomo lahko skupaj z asiškim Ubožcem vzkliknili: »Najvišji, ti si moje bogastvo do zadostnosti!«
Vsem vam, ki imate radi sv. Frančiška želim, da bi tudi vi praznovanja jubilejev doživeli kot milost obnove, kot milost očaranosti nad Jezusom, ki je naš Bog in naše vse.
Bratje in sestre, v imenu frančiškanov, se vam iz srca zahvaljujem za vašo podporo, naklonjenost in prijateljstvo.
Čutimo moč vaših molitev, ki nas objemajo in spodbujajo. Hvala vam, da na nas kličete božji blagoslov. Hvala za vaše molitve za nove poklice v naši provinci. Letos so se nam pridružili trije novi kandidati, ki želijo živeti po karizmi svetega Frančiška. Vaša molitev je postala del njihovega poklica, del njihovega »da« Kristusu.
Vsak vaš korak skupaj z nami je za nas dragocen dar. Hvaležni smo, da lahko skupaj ustvarjamo prostor miru in upanja, ter si prizadevamo, da bi bila Božja ljubezen navzoča med nami.
Naj vam Gospod povrne vse dobro in vas vodi ter varuje na vaši poti.
S prisrčnim pozdravom in blagoslovom,
p. Marjan Čuden, provincialni minister