PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE
MOLITEV IN SLUŽENJE
IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •
Molitveni namen za september 2024:
ZA KRIK ZEMLJE
Molimo, da bi vsakdo izmed nas s srcem prisluhnil kriku Zemlje in žrtev naravnih nesreč ter klimatskih sprememb in bi se osebno zavzel za ohranitev sveta, kjer prebivamo.
MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU
RAZMIŠLJANJE OB MOLITVENEM NAMENU
NAGOVOR UDELEŽENCEM FORUMA DOMORODNIH LJUDSTEV
Frančišek, 10. februar 2023*
[…] na žalost smo priča družbeni in ekološki krizi. Če bi res radi poskrbeli za naš skupni dom in planet, na katerem živimo, moramo temeljito spremeniti svoj življenjski slog. Ključno pri tem je, da se zgledujemo po modelih proizvodnje in potrošnje. Bolj bi morali prisluhniti domorodnim ljudstvom in se učiti od njih, da bi spoznali, da ne moremo pohlepno izkoriščati naravnih virov, kot da bi bila Zemlja naša mama – Mati Zemlja –, »ki nam je zmožna dati vse, kar potrebujemo za življenje« (video sporočilo ob srečanju 500-ih narodnih in mednarodnih predstavnikov Expo 2015 – Na poti k Milanski listini, z dne 7. februarja 2015). Domorodna ljudstva imate nadvse pomembno vlogo v boju zoper podnebne spremembe. To potrjujejo tudi znanstveni dokazi.
Danes se veliko bolj kot kdaj koli prej pojavljajo ljudje, ki izražajo zahteve po prestrukturiranju oblasti, na kateri sloni družba zahodne kulture. S tem preoblikujejo zgodovinske odnose, zaznamovane s kolonializmom, z izključenostjo in diskriminacijo. Na ta način se vzpostavlja nov dialog o prihodnosti našega planeta. Nujno potrebna je usklajenost, ki je sad odprtega in stalnega sodelovanja, saj ekološki izzivi, nastali zaradi človeka, vplivajo na vsakega izmed nas. Ne gre le za fizični, temveč tudi za psihološki in kulturni vpliv.
Zato svetovne oblasti vabim k prepoznavanju pomembnosti domorodnih ljudstev iz vsega sveta skupaj z njihovimi kulturami, jeziki, običaji in duhovnostjo ter jih pozivam, naj spoštujejo njihovo dostojanstvo in pravice v zavedanju, da ravno raznolikost bogati našo veliko človeško družino. K temu se bom še vrnil v nadaljevanju.
Ko pri varovanju Zemlje spregledamo domorodne skupnosti, delamo veliko napako – da ne omenjamo krivice, ki se jim godi ob tem; gre za ekstraktivni funkcionalizem. Če bomo spoštovali njihovo kulturno zapuščino in starodavne načine ravnanja, se bomo podali na pot boljšega odnosa do okolja. IFADOVA prizadevanja za pomoč domorodnim skupnostim pri avtonomnem razvoju, zlasti s pomočjo finančnega instrumenta The Indigenous Peoples Assistance Facility (IPAF), so zato hvalevredna. Tovrstna prizadevanja se morajo še okrepiti, spremljati pa jih morajo še bolj odločni in daljnovidni procesi odločanja v okviru pravičnega prehoda.
V tem oziru bi se rad ustavil še ob dveh ključnih besedah: kakovostno življenje in harmonija.
Kakovostno življenje nikakor ni »prijetno brezdelje«, »dolce vita« redkih predstavnikov buržoazije. Kakovostno življenje je življenje v harmoniji z naravo; življenje, v katerem znamo ustvarjati harmonijo namesto ravnovesja, saj je harmonija več od ravnovesja. Ravnovesje je funkcionalno. Harmonija ni funkcionalna, temveč je suverena.
Modrost kakovostnega življenja je v tem, da znamo harmonično delovati. Sem spada harmonija med posameznikom in njegovo skupnostjo; harmonija med posameznikom in okoljem; harmonija med posameznikom in vesoljnim stvarstvom.
Rane, ki zavirajo takšno harmonijo in uničujejo populacije, vidimo vsak dan; prisoten je ekstraktivizem; pri Amazonskem pragozdu se srečujemo s pojavom krčenja gozdov, drugod pa lahko še danes vidimo ekstraktivizem rudarske industrije.
Prizadevati si moramo za harmonijo. Ko ljudje zanemarijo dobrobit zemlje, okolja, podnebja, vegetacije in favne, ko ne spoštujejo splošne dobrobiti, se vedejo nečloveško – izgubijo stik z Materjo Zemljo. Te besedne zveze nisem uporabil zato, ker bi namigoval na kakšno vraževerje, temveč zato, da poudarim, da nam prav ona [Mati Zemlja] daje kulturo in harmonijo […].
*Celotno sporočilo:
https://www.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2023/february/documents/20230210-forum-popoliindigeni.html © Copyright – Libreria Editrice Vaticana