PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE
MOLITEV IN SLUŽENJE
IZZIVI, KI SOOČAJO ČLOVEŠTVO S POSLANSTVOM CERKVE • 2024 •
Molitveni namen za avgust 2024:
ZA POLITIČNE VODITELJE
Molimo, da bi politični voditelji služili lastnemu ljudstvu s prizadevanji za celoten človeški razvoj in skupno dobro, zavzemajoč se za brezposelne in s prednostno skrbjo za najbolj uboge.
MISLI ZA PREMIŠLJEVANJE OB MOLITVENEM NAMENU
PREMIŠLJEVANJE O MOLITVENEM NAMENU
NAGOVOR MLADIM UDELEŽENCEM PROJEKTA »PROGETTO POLICORO«, KI GA ORGANIZIRA ITALIJANSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA
Frančišek, 18. marca 2023*
V sodobnem svetu politika ni na dobrem glasu, še posebej med mladimi, saj so podobno kot mi priče raznim škandalom. Vzrokov zanje je kar nekaj, seveda pa nam najprej prihajajo pred oči korupcija, neučinkovitost in odtujenost od ljudi. Ravno zaradi tega še bolj potrebujemo pošteno politiko. K največji spremembi lahko doprinesejo ravno ljudje. To je posebej opazno na področju lokalne uprave: ni vseeno, če sta župan ali svetnik ljudem na razpolago ali ne. Prav tako ni vseeno, če je politika odprta za resnično življenje ljudi, če prisluhne revnim ali pa ostaja v palačah zaprta in »oddaljena«.To me spominja na svetopisemskega kralja Ahaba in Nabotov vinograd. Kralj si je želel imeti Nabotov vinograd, da bi lahko povečal svoj vrt, Nabot pa mu ga ni želel dati in ga ni mogel prodati, saj je bil vinograd zapuščina njegovih prednikov. Kralj se je kot razvajen otrok razjezil in pasel mulo. Nato je njegova žena, kraljica Jezebela – hudič – rešila težavo, tako da so zaradi njenega spletkarjenja Nabota po krivem obtožili in ga umorili. Po Nabotovi smrti je kralj vzel njegov vinograd.
V Ahabovem liku lahko vidimo najslabše politike, ki si utirajo pot na škodo drugih in ne delajo v prid skupnega dobrega, temveč branijo lastne interese ter skrbijo za svoje zadovoljstvo, za vsako ceno. Ahab namreč ni oče, pač pa je gospodar, ki prevlada. Sv. Ambrož je po tej svetopisemski zgodbi napisal knjigo z naslovom De Nabuthae, »O Nabotu.« Na nekem mestu ta mogočni svetnik zapiše: »Zakaj zavračate tiste, s katerimi si delite naravne dobrine, in si te prisvajate le zase?Zemljo je Bog ustvaril za skupno last vseh, bogatih in revnih. […] Narava, v kateri se rojevamo vsi enako ubogi, ne pozna razlike med bogatimi in revnimi. Rodimo se goli in nismo poslani na ta svet v zlatu in srebru. Na Zemljo pridemo goli, potrebni hrane, obleke in pijače. Narava […] nas vse ustvarja enake in nas prav tako vse enako zapre v grobnico.« (1,2). To kratko, a dragoceno delo Sv. Ambroža vam bo zelo koristilo pri vaši formaciji. Politika, ki vlada dominantno in ne služi ljudstvu, ne zmore pokazati skrbi za sočloveka, hodi po ubogih, izkorišča Zemljo in konflikte rešuje z vojno; ne pozna dialoga. Kot pozitiven zgled iz Svetega pisma pa lahko vzamemo Jožefa, Jakobovega sina. Ljubosumni bratje so ga prodali v suženjstvo v Egipt. Po vseh pripetljajih so ga osvobodili in začel je služiti faraonu kot nekakšen namestnik.
Jožef se ni obnašal kot gospodar, temveč kot oče; mar mu je bilo za kraljestvo in ko je udarila lakota, da spraviti žito v kašče; za skupno dobro. Pri tem je tako uspešen, da faraon naroči ljudstvu: »Pojdite k Jožefu; kar vam poreče, to storite!« (1 Mz 41,55). Enake besede je uporabila Marija na svatbi v Kani, ko je služabnike napotila k Jezusu. Jožef, ki je bil tudi sam deležen krivice, ni uveljavljal svojih interesov, temveč si je prizadeval za interese ljudi. Sam je plačal za skupno dobro; bil je mojster miru, vzpostavljal je odnose, ki so ustvarjali družbo. Kot je zapisal Don Lorenzo Milani: »Težave drugih ljudi so tudi moje težave. Dobra politika pomeni, da se skupaj prebijemo skoznje. Če se skozi težave prebijamo sami, smo škrti.«
Tako enostavno je. Ta dva svetopisemska zgleda, en negativen in en pozitiven, nam pomagata razumeti, s kakšno duhovnostjo se lahko napaja politika. Poudariti želim le dva vidika: nežnost in rodovitnost. Nežnost je »tista ljubezen, ki je resnična in privablja… Nežnost je pot izbire, po kateri stopajo najmočnejši in najpogumnejši možje in žene.« Sredi vsakodnevnih skrbi v političnem življenju se morajo naših src dotakniti ravno najmanjši, najšibkejši in najbolj ubogi; to je njihova pravica, da se pritožijo našemu srcu in duši.« (Okrožnica Vsi smo bratje, 194). Rodovitnost politike je zgrajena iz medsebojnega dajanja, dolgoročnega pogleda na prihodnost, dialoga, razumevanja, poslušanja, časa, ki ga vložimo v nekaj, takojšnjih in ne zapoznelih odgovorov. Rodovitnost politike pomeni, da se oziramo na prihodnost in prihodnje generacije; pomeni, da izpeljemo določene procese, ne pa zgolj zasedamo prostore. Naslednje velja za zlato pravilo: Ali z vašo dejavnostjo zgolj zasedate prostor? Če to počnete, ni dobro. Tako početje ne koristi niti vaši skupini. Dobro pa bo, če boste začeli procese. Čas je pomembnejši od prostora. Dragi prijatelji, na koncu bi vam rad postavil nekaj vprašanj, ki bi si jih moral zastaviti vsak dober politik: »Koliko ljubezni sem vložil v svoje delo? Kaj sem dobrega storil za napredek ljudi? Kakšen odtis sem pustil družbi? Katere pristne vezi sem ustvaril? Koliko pozitivnega sem dal svetu? Koliko miru sem požel v družbi? Koliko dobrega sem dosegel na položaju, ki mi je bil zaupan?« (ibid., 197). Naj vas ne zanimata le volilni konsenz ali osebni uspeh; zanimajo naj vas vključenost ljudi, zaganjanje podjetništva, uresničevanje sanj, občutek pripadnosti neki skupnosti. Sodelovanje je balzam za rane demokracije. Vabim vas, da doprinašate, sodelujete in k temu povabite tudi svoje vrstnike; vselej z namenom in v slogu služenja. Politik je služabnik; če politik ni služabnik, je slab politik, ni pravi politik.
*Celotno sporočilo: https://www.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2023/march/documents/20230318-progetto-policoro.html © Copyright – Libreria Editrice Vaticana