Pismo generalnega ministra vsem bratom reda
Dragi bratje,
naj vam Gospod nakloni mir kot bi rekel naš Serafinski oče!
Življenje v današnjem svetu je zelo težavno, zato vam znova pišem z željo, da bi vas seznanil z nekaterimi blagoslovi in izzivi, s katerimi se soočamo kot svetovno bratstvo in da bi vas spodbudil k temu, da vztrajate in še naprej dobro delate. Že nekaj časa sem želel napisati to pismo, izbral pa sem današnji dan, ko se spominjamo dogodka, ko je papež Honorij III. leta 1223 potrdil Vodilo in življenje (Regula Bulata). Želim vam spregovoriti o nujnih stvareh, ki težijo nas vse.
V preteklih mesecih sem bil v stiku s številnimi provinciali in kustosi, ker sem želel izvedeti, kako se počutite, dragi bratje, vas potolažiti, biti solidaren z vami in vam vliti krščanskega upanja. Leto 2020 si bomo za vedno zapomnili kot čas, ko je celotno človeško skupnost na kolena spravil in ponižal koronavirus SARS-CoV-2 (v nadaljevanju COVID-19). Medtem ko pandemija še naprej pustoši po človeških skupnostih in za seboj pušča neizmerno trpljenje, ima še druge resne družbene posledice. Družine, prijatelji in bratje reda zaradi potrebnega ohranjanja družbene distance, nošnje zaščitnih mask in nezmožnosti telesnega izkazovanja naklonjenosti občutimo psihološke in čustvene posledice, vse to je namreč nujno potrebno za življenja ljudi in skupnosti. Izguba služb in možnosti za preživetje prav tako zelo negativno vpliva na življenje milijard ljudi po vsem svetu. Ljudje vse bolj zapadajo v kronično revščino. V njih vse bolj rastejo strah, negotovost, nemoč in brezup.
Ta svetovna pandemija in njene posledice resno vplivajo tudi na življenje vseh bratov reda. Tudi v redu bratje umirajo ter resno zbolijo in morajo v bolnišnico. Spet drugi čas preživljajo v karanteni, ločeni od svojih bratov. Pandemija je postavila na glavo tudi naše delo, naše duhovniške obveznosti v župnijah, šolah, programe socialnih služb, duhovne vaje, delo za pravičnost, mir in skrb za naš skupni dom. Nekateri bratje so mi zaupali, da so zapadli v depresijo, preplavljajo jih občutki osamljenosti, čutijo da so izgubili neodvisnost in moč nad svojim življenjem ali so celo jezni in se utapljajo v žalosti. Te občutke lahko razumem, saj sem jih do neke mere izkusil.
Zdaj je čas, da skušamo najti vedno nove načine za sobivanje in priložnosti, da si zaupamo težave in občutke nemoči, ki jih doživljamo, seveda ob spoštovanju javnozdravstvenih predpisov, kar je za naše skupno dobro. Sveti Frančišek nas v Pravilu in življenju opominja: »Kjerkoli bratje so in pridejo skupaj, naj bodo domači med seboj. Brez strahu naj drug drugemu razodevajo svoje potrebe; zakaj če mati hrani in ljubi svojega telesnega sina, koliko bolj mora vsakdo ljubiti in hraniti svojega duhovnega brata!« (FPVod, pogl. 6)
Trenutna zdravstvena kriza je resno spremenila služenje vesoljnemu bratstvu v Generalni kuriji. Dragi bratje, nisem vas mogel obiskati, pa tudi definitorji niso mogli spremljati življenja vaših enot od blizu in v skladu s »frančiškanskim personalizmom«. Ta personalizem zelo poudarja srečanja v živo, skupno molitev, skupne obroke in skupno življenje. Prisiljeni smo bili sestankovati prek Zooma, Skypea ali drugih elektronskih oblik. Kljub tem omejitvam si po najboljših močeh prizadevamo ohranjati komunikacijo v upanju, da bi lahko drug drugega spodbujali k temu, da bo naš pogled uprt v Gospoda Jezusa, da bomo skrbeli drug za drugega in da bomo izrazili solidarnost s trpečimi, ki nas obdajajo.
Nadaljnji izziv, s katerim se soočamo kot bratstvo, je povezan z našim finančnim stanjem. Ministri mi sporočajo, da je skrb vzbujajoča posledica COVIDA-19 tudi resno upad dohodkov, ob tem, da stroški še naprej rastejo. Posledično prihaja do verižne reakcije: lokalne bratovščine, ki so bile prej samostojne, zdaj prosijo za finančno pomoč. Province in kustodije težko vzdržujejo brate in še težje posredujejo Generalni kuriji svoje solidarnostne prispevke. Kurija je odvisna od teh prispevkov, da lahko pomaga vzdrževati neodvisne hiše reda ter skrbi za formacijo in poslanstvo v mnogih ekonomsko revnejših enotah. Poleg tega smo odvisni tudi od prihodkov Fondazione Opera Antonianum, ki je odgovorna za poslovanje hotela Il Cantico in Avditoriuma, ki se nahajata na Papeški univerzi Antonianum. Pandemija je povzročila izgubo prihodkov. Fondazione ne bo mogla prispevati v proračun kurije za poslovno leto 2019, 2020 in morda celo leto 2021. Že zdaj smo v finančnih težavah.
Bratje, upam, da boste v teh težkih trenutkih našli več časa za tisto, kar je resnično pomembno v našem življenju. Kot nas opominjajo naše generalne konstitucije, bomo morali »korenito živeti po evangeliju … to je v duhu molitve in pobožnosti ter v bratski skupnosti … dajati resničen zgled spokornosti in majhnosti ter v ljubezni do vseh ljudi … oznanjati spravo, mir in pravičnost ter pokazati spoštovanje do stvarstva« (Člen 1 §2). To evangeljsko življenje nam daje duhovno podlago v času preizkušenj in trpljenja. Bratstvo bi moralo biti oaza upanja, kraj, kjer črpamo moč iz dobrote in skrbi, ki jo izkazujemo drug drugemu. Pomembno je tudi, da se posvetimo skrbi zase, vključno z vadbo, branjem, molitvijo in študijem, da si bomo okrepili telo, um in srce ter lahko hodili po začrtani poti. Naša zaveza, da bomo bratje vsem ljudem, bi nas morala voditi v globlji razmislek o številnih družbenih zlomih – gospodarskem, političnem, socialnem, o različnih oblikah naraščajočih neenakosti, o rasizmu in drugih „izmih“ – drugih »virusih« –, ki spodkopavajo skupno dobro in zavezanost globalni solidarnosti.
Boga prosimo, naj znanstvenike, zdravnike in zdravstvene delavce navdihuje z znanjem in spoznanji pri iskanju cepiv, terapij za zmanjšanje posledic okužbe s COVID-19 in pri splošni oskrbi najbolj prizadetih. Prosimo, da bi naši politični voditelji imeli Salomonovo modrost in si prizadevali za skupno dobro, prepoznali nemoč in jezo ljudi, za katere so poklicani skrbeti in jim služiti, in našli nove poti za spremljanje tistih, ki najbolj potrebujejo posebno pomoč. Iztegnimo roke in razprimo dlani, v duhu objemimo brate in sestre, razdajajmo svoj čas in svoje dragocene vire s tistimi, ki so v največji stiski,da bo kristalno jasno, da smo vsi povezani, da smo vsi smo člani ene Božje družine, bratje in sestre, ki skupaj potujemo po poti, ki nas vodi k popolnemu uresničenju Božjega kraljestva zdaj in vekomaj. Naj po besedah papeža Frančiška tragična pandemija COVIDA-19 pomaga streti »tisto lažno in odvečno gotovost, okoli katere smo gradili svoje dnevne dejavnosti, projekte, navade in prioritete … [da bomo lahko prišli do] neizogibnega in bogatega spoznanja, da pripadamo drug drugemu, da smo si bratje in sestre« (Vsi bratje, 32).
Ko obeležujemo spomin na vse svetnike našega reda, molimo, da bi z Božjo pomočjo, priprošnjo svetega Frančiška, vseh naših frančiškanskih svetnikov in Marije, kraljice frančiškanskega reda, obudili svojo prvotno gorečnost in se ponovno zavezali življenju po Vodilu in življenju, ki ga je predlagal sveti Frančišek in odobril papež Honorij III. Črpajmo moč iz zvestih prič naših frančiškanskih svetnikov, ki so bili prav tako deležni številnih izzivov, vendar so zmogli ohraniti ljubezen in upanje, ki so ju bili deležni na začetku svoje evangeljske poti. Obnovimo svojo zavezo, da bomo ljudje upanja, ljubeči bratje drug drugemu, iskalci pristne pravičnosti, miru, pobudniki dobrote, bratstva in solidarnosti do vseh ljudi in vsega stvarstva. Z dejavnim pričakovanjem se veselimo generalnega kapitlja 2021, ko se bomo zbrali, da bi razmislili o temi kapitlja in jo sprejeli za svojo: Prenovimo svojo vizijo, sprejmimo svojo prihodnost – »Vstani … in razsvetlil te bo Kristus« Ef 5,14! Bog je tukaj! Upanje je blizu!
Na koncu bi vas rad povabil, da z mano zmolite naslednje besede iz »Hvalnice Bogu Najvišjemu«, ki jo je napisal sveti Frančišek in jo zaupal bratu Leonu v La Verni leta 1224:
Ti si lepota, ti si krotkost.
Ti si zavetje. Ti si naš varuh in branitelj.
Ti si pogumnost. Ti si osvežitev. Ti si naše upanje.
Ti si naša vera. Ti si naša ljubezen.
Ti si vsa naša sladkost. Ti si naše večno življenje,
veliki in čudoviti Gospod, vsemogočni Bog, usmiljeni Odrešenik! Amen.
Rim, 29. novembra 2020
Na praznik vseh serafinskih svetnikov
Bratski pozdrav,
p. Michael A. Perry, OFM
Generalni minister in služabnik