Pismo generalnega ministra za TEDEN MOLITVE za EDINOST kristjanov 2018
Dragi bratje reda manjših bratov
in vsi bratje, sestre in prijatelji naše Frančiškove družine,
Naj vam Gospod nakloni svoj mir!
»Pel bom Gospodu, ker je silno vzvišen!« Ta hvalnica, ki sta jo Mojzes in Mirjam zapela na obali Rdečega morja, čudovito ponazarja temo letošnjega Tedna molitve za edinost kristjanov: našo skupno poklicanost, da nadaljujemo to Gospodovo odrešenjsko delo, vodimo vse Božje otroke iz suženjstva v polnost svobode, ki jo je za vse stvarstvo pridobil njegov Sin.
Cerkve na Karibskem otočju, ki so pripravile letošnjo temo, nas opominjajo, da suženjstvo še vedno ni stvar preteklosti, kar je tragično. Še danes je zelo navzoče. To je razvidno iz njegovih trajnih posledic. Kot so ugotovili naši karibski sestre in bratje, ki izhajajo iz lastnih izkušenj, so mnogi sodobni izzivi zapuščina kolonialne preteklosti in trgovine s sužnji: sistemska revščina, nasilje, nepravičnost, zasvojenost z drogami in pornografijo, nasilje tolp in nasilje v družinah ter ranjeni družinski odnosi. ((Papeški svet za spodbujanje krščanske edinosti in Svetovni svet cerkva, Viri za Teden molitve za krščansko edinost 2018, na voljo na spletu na strani http://www.vatican.va/roman_curia/pontifical_councils/chrstuni/weeks-prayer-doc/rc_pc_chrstuni_doc_20170613_week-prayer-2018_en.html.)) Smo lahko presenečeni, če tam, kjer človekovo dostojanstvo postane tržno blago, žanjemo takšne sadove?
Današnje suženjstvo ni zgolj posledica preteklosti, ampak nastajajo tudi nove oblike. Kako pogosto slišimo papeža Frančiška odkrito obsojati nove oblike kolonializma, s katerimi skušajo ‘razviti narodi’ ohraniti svoj življenjski slog na račun ‘najmanjših’ bratov in sester: otrok, starejših, materialno ubogih, celo na račun »sestre, matere Zemlje!« ((Sveti Frančišek Asiški, Hvalnica stvarstva, na voljo na spletu https://www.franciskani.si/?page_id=308.)) Ali je kaj čudnega, da se suženjstvo ob nasilnosti takšne potrošniške kulture ohranja še naprej? Danes je zasužnjenih več kot štirideset milijonov ljudi. Čeprav večina teh ljudi dela v kateri od najsiromašnejših postkolonialnih držav, ni naroda, ki ne bi poznal suženjstva. ((Global Slavery Index, na voljo na spletu na strani https://www.globalslaveryindex.org.))
Kot Jezusovi učenci, ki smo poklicani, da hodimo v njegovi goloti, ne moremo molčati ali se v veri izogniti odgovoru na resničnost tako strašnega greha, ampak celovito ukrepati, k čemur smo poklicani kot učenci.
Na začetku svojega delovanja je Jezus jedrnato povedal, kaj je ‘poslanstvo’ njegovega dela. Z besedami preroka Izaija, ki je deloval v času izraelskega izgnanstva v Babilonu, je oznanil, kakšen Mesija bo: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18-19).
Jezus je bil nedvoumen. On je bil in vedno bo ne le Odrešenik duš, ampak Odrešenik celotnega človeka: njegove duše in telesa ter celotne mreže odnosov, ki ji pripadamo kot celostne osebe, tj. družine, občestva in celotnega stvarstva. Kajti greh ne zasužnji le naših duš, ampak vsakega od nas v celoti z vse obširnejšimi suženjskimi vezmi. Od takšnega celovitega suženjstva nas je osvobodil Jezus in nam v zameno ponudil tisti dar celostnega odrešenja, ki ga je imenoval Božje kraljestvo: kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. ((Janez Pavel II, Redemptoris Missio, na voljo na spletu na strani http://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/en/encyclicals/documents/hf_jp-ii_enc_07121990_redemptoris-missio.html; in v rimskem misalu v ‘Uvodu v slovesni praznik Kristusa Kralja’.))
Če je bilo to Jezusovo poslanstvo, potem je tudi naše, ker smo udje njegovega telesa, vendar te naloge nihče nikakor ne more opraviti sam. Jezusovo poslanstvo pripada njegovemu celotnemu telesu, ne glede na to, kako iskreno se trudimo kot posamezniki in ne glede na to, kako predana je določena cerkev uresničevanju Božjega kraljestva. Le skupaj, kot njegovo telo, lahko kristjani upamo, da bomo izpolnili svojo dolžnost do ljudi svojega časa: da bomo živeli tako, da bodo lahko drugi sprejeli vero v zmago, ki jo je zanje Bog izbojeval v Jezusu, svojemu ljubljenem sinu, in bomo zakoreninjeni v tej veri živeli v vedenju, da ne delamo zaman.
Naši bratje in sestre na Karibskem otočju tako v skladu s svojo kulturo, ki jih druži, to izražajo s pesmijo Božja desnica. Čeprav si ta hvalnica zasluži, da bi jo zapeli v celoti, kar upam, da boste v svojih krajevnih občestvih med praznovanjem letošnjega tedna molitve za edinost kristjanov tudi storili, lahko tudi z nekaj kiticami dobro izrazimo njeno bistvo.
Božja desnica
piše po naši deželi,
piše z močjo in ljubeznijo.
Naše spori in naše strahovi,
naša zmagoslavja in naše solze
zapisuje Božja desnica.
Božja desnica
ozdravlja našo deželo,
ozdravlja naša strta telesa, um in duše.
Tako prečudovit je njen dotik,
z ljubeznijo, ki nam pomeni vse na svetu,
ko nas ozdravi
Božjo desnica.
Božja desnica
seje po naši deželi,
seje semena svobode, upanja in ljubezni.
V teh močno poseljenih deželah,
naj njegovi otroci združijo roke
In bodo eno z Božjo desnico. ((Pesem Božja desnica je nastala na Karibski konferenci cerkva avgusta 1981 in postala himna ekumenskega gibanja v tej pokrajini. Prevedli so jo že v več jezikov.))
Dragi bratje, Gospod je silno vzvišen. Konje in vozove je vrgel v morje. Ni pomembno, kolikokrat se bodo vrnili, da bi ogrozili osvobajajočo zmago, ki jo je Bog izbojeval v Jezusu, ljubljenemu sinu, mi vemo, da je naš trud zanjo že pridobil isti Jezus, ki kliče vse učence, naj bodo kot eno, kakor sta eno on in Oče »da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21).
Blagoslavljam vas v vašem služenju evangeliju in ostajam,
fr. Michael A. Perry, OFM
generalni minister in služabnik