Pismo generalnega ministra OFM
13. november 2017, spomin sv. Didaka iz Alkale
Generalna kurija, Rim
Dragi bratje,
naj vam Gospod podeli svoj mir!
Papež Frančišek je določil, da bo naslednja nedelja, ki je že v pričakovanju praznika Kristusa Kralja, prvi svetovni dan ubogih. Ta dan je sad leta usmiljenja, ki smo ga obhajali skozi vse leto 2016 in v času katerega smo ponovno prepoznavali pogosto nasprotje med praznimi besedami, ki so prisotne v našem življenju, in konkretnimi deli, ki bi jih morali opraviti.
Ker smo frančiškani, smo povabljeni, da sledimo zgledu našega brata Frančiška iz Assisija: “Ko sem bil v grehu, se mi je zdelo zelo zoprno videti gobavce. Gospod pa me je sam pripeljal mednje in bil sem usmiljen z njimi” (FOp 1-2). Taka hoja za Ubožcem nas bo izzvala k resničnemu srečanju z revnimi ljudmi današnjega časa, da bo praznovanje dneva ubogih postalo praznik, ki ga bodo naša bratstva praznovala vsak dan.
Naše frančiškansko evangeljsko izročilo nam kaže, da je to, da smo z ubogimi in med ubogimi, teološko utemeljeno. To odslikava naš odnos z Bogom. Zato so besede ljubljenega Jezusovega učenca, naj “ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in v resnici” (1 Jn 3,18) še kako žive in dajejo pomen življenju naše karizme.
S tem pismom bi vas rad spodbudil, da bi svetovni dan ubogih, ki ga je vpeljal papež Frančišek, živeli v naših bratstvih in v razvejanem pastoralnem življenju in služenju v družbi, ki ga opravljajo bratje vsega reda.
Poleg konkretnih predlogov, ki jih je podal že papež Frančišek, prosim brate, da bi preverili projekte socialne pomoči v krajih, kjer je prisoten naš red. To je priložnost, da bi razločili, ali uboge, ki so naši privilegirani bratje in sestre, res sprejemamo ne samo kot prejemnike pomoči, ampak tudi kot tiste, ki so sami odgovorni za svoje življenje. Na novo se zavzemimo, da bi jim pomagali, da si oblikujejo novo prihodnost in da bodo sposobni zapustiti obrobni položaj reveža, v katerega so zapadli zaradi nepravičnih sistemov, ki pospešujejo kulturo odmetavanja in odpadkov ter pozabljajo na človeško bitje.
Sprejmimo ta trenutek kot priložnost, da se vprašamo kot ubogi in manj nepomembni: Kje smo? Naj bo to trenutek za oceno, “kako iskreno in pristno živimo kot ‘ubogi in manjši’ med ubogimi, s čimer bi zagotovili, da bodo vse enote in krajevna bratstva morda postala skupnosti prisotnosti in solidarnosti s služenjem in v služenju ubogim” (Dokument Generalnega kapitlja leta 2015, 8. odlok).
Na koncu bi vas rad, bratje, opogumil, da bi živeli življenje s Cerkvijo, ki ga priporoča papež Frančišek: biti moramo misijonarska Cerkev, ki gre na obrobja in ki prispeva k novi evangelizaciji, tako da se odziva na izzive današnjega časa.
Naj Sveti Duh še naprej vodi naš red in nas vodi po poti pravice, miru in skupnega dobrega.
Fr. Michael A. Perry OFM,
generalni minister in služabnik
Prot. 107914