Po pristanku na letališču v Ronkah smo se z našim generalnim ministrom br. Michaelom Perryjem in generalnim definitorjem fra Ivanom Sesarjem odpravili proti Gorici.
Na ploščadi pred cerkvijo se je že zbralo celotno kostanjeviško bratstvo. Po blagoslovu smo vstopili v cerkev ter v nekaj trenutkih tišine počastili Najsvetejše. Nato je provincialni minister tudi uradno pozdravil oba gosta, jima izrekel dobrodošlico v naši provinci ter jima zaželel prijetno bivanje in spoznavanje bratov. Po krajšem zgodovinskem uvodu nas je tamkajšnji gvardijan p. Jernej povedel še v grobnico Burbonov in Škrabčevo knjižnico. Sledilo je bratsko kosilo v stari samostanski obednici, vključno s pozdravi in zdravico. Popoldne smo se odpravili s Kostanjevice na Sveto Goro.
Svetogorski gvardijan in rektor p. Simon Peter je slovesno pozdravil oba gosta. Br. Michael je s posebno pozornostjo ogovoril starosto samostana p. Pavla. Po dobrodošlici smo vsi skupaj pozdravili Svetogorsko Kraljico in ji zapeli Salve Regina. Kmalu pa je že sledila sveta maša, pri kateri nas je nagovoril br. Michael.
V homiliji se je generalni minister zaustavil ob prazniku apostola Luka. Naslonil se je na njegovo besedo iz Apostolskih del, 4,32: “Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša.”
Poudarek je na besedah, “ki so sprejeli vero”. Osnova vsega je osebna izkušnja vere, ki se rodi iz osebne povezanosti z vstalim Kristusom in ki jo podpira milost pričevanja vernih. Tukaj gre, tako generalni minister, za izkustvo občestva in dopolnjevanja, kakor bo Jezus povedal v velikoduhovniški molitvi: “Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi.” (Jn 17,21)
V našem poslanstvu mora biti prepričanje, da je Gospod z nami in da nas ne bo nikoli zapustil ter dobri prijatelji, ki nam bodo stali ob strani v dobrem in hudem.
V današnji kulturi egoizma, izgube zaupanja v institucije ter izgube osebne identitete mora biti zgornja misel za nas, manjše brate, temeljna.
Ne smemo pobegniti v virtualni svet, ampak biti odprti besedi in izzivom, kakor pravi današnji evangelij, da nas pošilja kakor jagnjeta med volkove. Ni rekel, da naj bežimo ali se jim izognemo. Stvari ne bodo lahke, toda naše delo je že priprava na izkušnjo božjega kraljestva.
Kakor sveti Frančišek, ponovno berimo evangelij, o njem premišljujmo ter odgovorimo na izzive današnjega časa.
Naj bo naše srce, kakor Frančiškovo in Marijino, v skladu z evangelijem našega Gospoda. Ne bojmo se, moramo upati proti upanju.
Po maši smo se ustavili tudi na pokopališču ter zmolili za rajne brate. Pri večerji so se z vsem naši svetogorski bratje izkazali v gostoljubju. Živahnemu in sproščenemu vzdušju je sledil nočni počitek.
Pingback: Obisk generalnega ministra | bratje frančiškani