Fr. Francesco Patton je novi kustos Svete dežele. Nasledil je fr. Pierbattista Pizzaballa, ki je vodil Kustodijo Svete dežele zadnjih dvanajst let. Kot določajo statuti Kustodije Svete dežele, novega kustosa izbere generalno vodstvo reda manjših bratov, potrdi pa Sveti sedež.
Fr. Francesco Patton se je rodil 23. decembra 1963 v kraju Vigo Meano v škofiji Trento v Italiji in je član Province sv. Antona manjših bratov, ki pokriva severno Italijo. Poleg italijanščine govori tudi angleško in špansko.
Prve redovne zaobljube je izrekel 7. septembra 1983, slovesne zaobljube pa 4. oktobra 1986. V duhovnika je bil posvečen 26. maja 1989. Leta 1993 je zaključil podiplomski študij komunikacije na papeški univerzi Salesiana v Rimu. V svoji provinci, pa tudi na nivoju reda je opravljal različne službe: dvakrat je bil generalni tajnik generalnega kapitlja OFM (2003 in 2009), generalni vizitator (2003), provincialni minister province sv. Vigilija v Trentu (2008-2016), predsednik konference provincialnih ministrov Italije in Albanije (COMPI, 2010-2013).
Prisotnost bratov frančiškanov v Sveti deželi je izpričana že od 13. stoletja. Kustos Svete dežele je v imenu katoliške Cerkve zadolžen ne samo za skrb in varovanje večine krajev, kjer je deloval učlovečeni Jezus, ampak tudi skrbi za “žive kamne” Svete dežele, katoliško skupnost prisotno na tem področju. Je tudi sogovornik z drugimi Cerkvami (grško pravoslavno, armensko, koptsko, sirsko in etiopsko), kakor določa pravilnik Status Quo, ki ureja odnose med različnimi Cerkvami.
Ker se področje Kustodije razteza v različnih deželah (Izrael, Palestina, Libanon, Sirija, Jordanija, Ciper in Rodos, v Kairu s samostanom Muski) je kustos v stiku tudi z ustreznimi patriarhi, škofi in apostolskimi nunciji posameznih dežel.
Skozi stoletja je Kustodija Svete dežele razpredla mrežo različnih socialnih, izobraževalnih in kulturnih del, s katerimi ohranja, spodbuja in oživlja vero v Kristusa in vsakdanje življenje krajevnih skupnosti.
Zaradi vsega tega mora biti kustos Svete dežele pozoren na duhovne navdihe in na materialne potrebe romarjev pa tudi skrben varuh svetih krajev.