Po četrtkovem razpravljanju o izzivih, ki so pred nami, in slovesnem obhajanju sv. maše z novim vodstvom province in brati iz vse province, smo petkovo dopoldne posvetili sprejemanju sklepov in pobud ter sklepnega sporočila, ki ga tukaj objavljamo:
Znanilci upanja ali Pogumno zreti v prihodnost
Slovenski frančiškani smo se zbrali na svojem provincialnem kapitlju od 28. marca do 1. aprila 2016 v Nazarjah v Savinjski dolini. Izvolili smo novo vodstvo (in za službo provincialnega ministra izvolili p. Marjana Čudna, za njegovega namestnika p. Roberta Bahčiča ter za provincialne svetovalce, ki jih imenujemo definitorje, p. Bernarda Goličnika, p. Nika Žvoklja, p. Pavleta Jakopa, p. Simona Petra Berleca in p. Ambroža Mušiča) ter preverili smo dosedanje dejavnosti in zastavili besedo za prihodnje delo.
Ob koncu kapitlja čutimo potrebo, da svojim bratom, slovenskim vernikom doma in v tujini ter vsem ljudem dobre volje napišemo sporočilo o naši vlogi v našem prostoru in času.
Bratje frančiškani smo prepoznali svoje poslanstvom v tem, da želimo biti znanilci upanja znotraj Cerkve na Slovenskem in slovenske kulture. V ta kritični čas, ko se majejo temeljne človeške vrednote in je ogroženo osnovno človeško dostojanstvo, smo poslani, da prinesemo svetal pogled v prihodnost.
Konkretno vidimo svoje poslanstvo v tem, da sprejmemo vsakega človeka in ga spoštujemo v njegovi enkratnosti ter mu skušamo razkriti, da je tudi on ljubljen od samega Boga. V sebi čutimo klic, ki nam pravi, naj ljudem različnih prepričanj in mnenj prinesemo veselje in radost nad življenjem, veselje nad skupnim bivanjem ter zaupajoče zrenje v prihodnost. Ne gre za naivno gledanje na svet, da bi morda tajili bolečino, stisko in obup. Prav obratno, vse to priznavamo, toda v vsakem trpečem človeku želimo odkrivati Božjo veličino ter mu pomagati, da bo kljub preizkušnjam spoštoval sebe in druge, v polnosti zaživel in tudi sam prihajal drugemu naproti.
V svetem letu usmiljenja želimo tudi vsakemu grešnemu človeku razkriti, da je naš Bog – Bog odpuščanja. Z molitvijo se obračamo h Gospodu, da nas uporabi kot orodje svojega usmiljenja.
V teh dneh smo bratje frančiškani največ časa posvetili razmišljanju o mladih in se spraševali, kako bi jih razumeli, jim odstrnili radostni pogled na življenje in jih povabili k najlepši pustolovščini duha, ki pomeni živeti Radostno vest, Evangelij.
V tem duhu smo si zastavili vprašanje, kaj moramo pri sebi osvežiti, da bi današnja mladina v nas prepoznala večno mladega Kristusa in njegovega posnemovalca sv. Frančiška? Soglašali smo, da je to poglobitev bratskega življenja in prijateljstva, ki sta vrednoti prihodnosti.
V tej iskrenosti smo si tudi sami priznali, da smo prav tako pomanjkljivi, ranljivi in tudi grešni, toda zaupamo in verjamemo v Božjo dobroto in usmiljenje. To čudovito izkušnjo Božje širokosrčnosti in prizanesljivosti želimo deliti z vsakim človekom, posebno še z mladimi.
Ponovno smo ozavestili, da je naše poslanstvo znotraj Cerkve na Slovenskem in našega naroda, zato sprejemamo, kar nas Cerkev na Slovenskem prosi, namreč, da še naprej skrbimo z apostolsko gorečnostjo za naše župnije, božjepotne cerkve, družine in tudi za vzgojo mladih preko kateheze, služb po fakultetah in skrbi za študente in uboge ter ne prezremo bolnih in ostarelih.
V trenutni begunski stiski želimo pomagati kristjanom na Bližnjem Vzhodu, zato se povezujemo s kustodijo Svete dežele, ki skrbi zanje, prav tako pa sodelujemo s slovensko Karitas, ki vsem beguncem izpričuje veliko darežljivost.
Naša želja je, da bi slovenski kristjani in vsi ljudje svetlo zrli v prihodnost in da bi malodušje vsakdanjega življenja nadomestili z radostnim upanjem, da bo jutrišnji dan postal dan prijateljstva in veselja. Nekaj te Kristusove ljubezni in radosti naj vsi zaživimo že danes! Zato kličemo mladim, naj se nam pridružijo, vse vernike pa prosimo, naj molijo, da Gospod opogumi mlada srca za čudovito izkustvo Evangelija. S to zavestjo in z novim vodstvom vstopamo v jutrišnji dan in vabimo vse ljudi dobre volje, da z nami postanejo znanilci upanja.
Sledilo je še obhajanje sklepne sv. maše, ki jo je vodil naš nekdanji provincialni minister in sedanji ljubljanski nadškof metropolit p. Stane Zore. Po sv. maši smo v procesiji odšli še na tamkajšnje pokopališče, kjer smo na grobu naših bratov molili.