Pismo generalnega ministra ob prazniku sv. Frančiška
Frančišek nas poziva k ekološki osveščenosti
Dragi bratje, Gospod naj vam da mir!
S tem pozdravom, ki nas ga je naučil sv. Frančišek, se obračamo na vas v tem pismu ob začetku svojega mandata.
Kot generalni definitorij vam želimo predvsem reči, da nameravamo z vsemi svojimi močmi odgovarjati na klic, ki sta nam ga naslovila Gospod in generalni kapitelj, ko sta nam zaupala to nalogo. Skušali bomo služiti vesoljnemu bratstvu s tem, da opravljamo svojo dolžnost, da animiramo in vodimo brate v še večji zvestobi temu, kar smo obljubili Gospodu. Prosimo za vašo molitev in pomoč, da bomo mogli skupaj uresničiti našo skupno poklicanost.
Ko se bliža letošnji praznik sv. Frančiška, se nam zdi pomembno, da znova vzamemo v roke in začnemo skupaj premišljevati okrožnico Laudato si’ »o skrbi za skupni dom«, ki nam jo je papež Frančišek poslal prejšnje binkošti. Čutimo, da smo k temu poklicani na dvojen način: kot vsi ljudje dobre volje, ker se je Petrov naslednik obrnil na vse nas, in kot frančiškani, ker se vse besedilo nenehno sklicuje na sv. Frančiška Asiškega, celo s svojim naslovom. Sam papež upravičuje to sklicevanje, ko pravi: »Verjamem, da je Frančišek odličen zgled skrbi za to, kar je šibko, in za celovito ekologijo, ki jo živimo veselo in pristno« (10). Misel »celovite ekologije« prešinja vso okrožnico in nas skuša opomniti, da ekološki problem ni zadeva samo nekega ozkega področja, ni omejen na odnos z okoljem v ozkem pomenu besede, kot nekakšno »vrtičkanje«, ampak zadeva celoto širnih problematik, kot so pravičnost v družbenih odnosih, zavzemanje za mir, spoštovanje življenja, kar vse je tesno povezano s problemom okolja.
Pravični odnosi med ljudmi in ljudstvi odsevajo v pravičnem odnosu z okoljem, medtem ko izkoriščanje in krivica v medčloveških odnosih porajata izkoriščanje in onesnaževanje naravnih virov. Ko govorimo o »celoviti ekologiji«, želimo povabiti k temu celovitemu pogledu, ki naj zazna globok odnos, ki onesnaževanje, vprašanje vode, podnebnih sprememb in izgubljanja raznolikosti živih vrst povezuje z razpadanjem družbe, poslabšanjem kakovosti človeškega življenja in planetarno neenakostjo. Papež sprejema celovit pogled te ekologije in pokaže na različna okolja, v katerih se razvija; govori o okoljski, gospodarski in družbeni ekologiji, ki so tesno povezane med seboj, pa tudi o kulturni ekologiji, ki zadeva vsakdanje življenje. Papež na poseben način vabi kristjane k »ekološkemu spreobrnjenju«, opirajoč se na prepričanje naše vere, ob tem pa razkriva, da nam ta razsežnost naše duhovnosti pogosto manjka. »Manjka nam torej ekološko spreobrnjenje, ki omogoči, da privrejo na dan vse posledice srečanja med Jezusom in svetom, ki jih obdaja. Opravljati poklic varuhov Božjih del je bistvena sestavina krepostnega življenja. Ni nekaj dodatnega, sploh pa ni neobvezen, drugoten pogled na krščansko izkušnjo. Ko spodbujamo k zdravemu odnosu do stvarstva kot eni izmed razsežnosti popolnega človeškega spreobrnjenja, se spominjamo zgleda sv. Frančiška Asiškega.« (n.d. 217-218).
Povzeli smo nekaj pobud iz okrožnice, da bi spodbudili vsakega od nas, če je to potrebno, da jo znova prebere, o njej premišljuje in se o njej pogovori v bratstvu. Gre za temo, ki se nas resnično dotika kot manjših bratov, ki hodimo za Gospodom po stopinjah Frančiška Asiškega.
Frančišek nas vabi, naj gledamo na stvarstvo z duhovnimi očmi, to je z očmi, ki jih oživlja Gospodov Duh in so zato postale verujoče oči, ki zato bolje vidijo vso resničnost. Čudovit zgled nam da on sam v Hvalnici stvarstva: za prvo med omenjenimi ustvarjeninami, to je sonce, pravi, da je »lépo in v sijaju žari, tvoje, Najvišji, znamenje nosi.« Pogled vsakega človeka lahko reče, da je sonce lépo in svetlo; pogled verujočega Frančiška pa dodaja, da ga spominja na Boga, ko uporabi pomenljivo besedo »znamenje« (significatione). Lepó je, ko vidimo, da kristjanov pogled vidi isto sonce kot drugi ljudje; v isti resničnosti, ki jo vidijo vsi, pa mi, verniki, lahko sežemo s pogledom globlje, prodorneje, preko površine in tako dojamemo globlji pomen, močnejše znamenje. Vera nam omogoča, da vidimo isti resnični svet, a na drug način. Ta drugačen pogled bo lahko imel blagodejen učinek tudi na gledanje na skrb za okolje. Izhajajoč iz vere bomo lahko ozavestili sebe in svet, da so naravne resničnosti, voda, zrak, zemlja, gozdovi, tudi Božje ustvarjenine. To opažanje, ki je za vsakega vernika nekaj temeljnega, ima blagodejen učinek, da nam pomaga izstopiti iz dvopolnega odnosa človek-narava, ker v ta odnos vključi tretjo prvino, sicer tvegamo, da ta odnos postane sporen: tretja nujna prvina je Bog. Če v našem razmišljanju obstajajo samo človek in naravne resničnosti, izbruhne spor, ki hoče določiti, kdo od teh dveh poveljuje. Če pa se spomnimo, da smo tako mi kot narava Božje ustvarjenine, in priznavamo, da je on izvor vsega, da je nad nami, potem bomo našli ravnotežje umirjenega odnosa.
Še drugo razmišljanje se lahko porodi iz pogleda na duhovno izkustvo Frančiška Asiškega: njegovo vabilo k uboštvu postane vzorec za trezno uporabo virov, ki je danes vedno bolj nepogrešljiva in ki bi morala zaznamovati naš življenjski slog. Njegov bratski odnos ne le z ljudmi, ampak tudi z živalmi in stvarmi nas bo lahko naučil drugače vstopati v odnos z življenjem, s tistimi, ki jih srečujemo, in s stvarmi, ki jih uporabljamo. Tako lepo bi bilo, ko bi postali »bratje vseh in vsega«, kakor nas uči Frančišek in kakor od nas zahteva naša poklicanost manjših bratov!
Ta ekološka zavest si je v zadnjih desetletjih utrla pot v naše zavedanje, kaj smo manjši bratje. Naš generalni kapitelj leta 2003 je spremenil prvi člen naših Generalnih konstitucij, kjer je opisana naša temeljna identiteta, in na koncu drugega paragrafa, ki je že govoril o tem, naj »z dejanji oznanjamo spravo, mir in pravičnost«, dodal izraz: »tako, da izkazujemo kar največje spoštovanje do stvarstva.« To je bilo priznanje, da skrb za skupni dom predstavlja bistveni del naše karizme. Morda je koristno, da se danes, po dvanajstih letih, vprašamo, kakšno konkretno pot smo prehodili od tedaj. Vsi vemo, da lahko tudi sprememba besedila konstitucij – kot toliko drugih izjav – ostane le na papirju; treba je spremeniti dejavnosti v našem življenju.
Še mnogo drugih razmislekov bi lahko načeli in želimo si, da bi se jih lotili tako osebno kot v skupnostih, na naših bratskih srečanjih. Želeli pa bi tudi vse nas povabiti, naj skušamo ta razmišljanja prevesti v odločitve, ki se bodo tudi konkretno izvajale. Res je dobra teorija potrebna za dobro prakso, je pa tudi res, da brez prakse ostane teorija jalova. Frančišek nas spominja, da ne zadošča »imeti Gospodovega Duha«, ampak da je potrebno tudi »njegovo sveto delovanje«. Če se ozavestimo, da je voda dragocena dobrina, se mora to tudi pokazati v osebni in skupnostni disciplini, ki se skuša ogibati nepotrebnemu razsipavanju z vodo, do katerega zlahka prihaja v nekaterih deželah. Če premišljujemo o pretirani porabi energije, kar je vir onesnaževanja, mora to vplivati tudi na osebno in skupnostno uporabo elektrike, ogrevanja, klimatskih naprav ali naprav za hlajenje. Če se informiramo o problematiki kopičenja odpadkov, zlasti plastike in naravno nerazpadljivih materialov, in o njihovem uničevanju, moramo svoje ravnanje usmeriti k uporabi materialov, ki se kot odpadki lahko razgradijo na ustrezen način. Tudi kot porabniki (ker to neizogibno tudi smo) se bomo morali naučiti pri nakupih odločati tudi upoštevajoč druge prvine etičnega značaja, ne le gospodarnosti in ugodja. Gre za zelo praktična razmišljanja, ki se lahko razvijajo dalje. Kot generalni definitorij želimo, da se to zavedanje prevede v nov življenjski slog tako v naši generalni hiši kot po vseh bratstvih reda.
Naš brat Frančišek naj nam pomaga in nas spremlja na tej poti spreobrnjenja, na katero nas papež Frančišek kliče z vso silovitostjo in nujnostjo. Naredimo vse, kar je v naši moči, vpričo pereče nevarnosti, v kateri se je znašlo stvarstvo, in vpričo potreb tolikih bratov in sester, ki prosijo za našo solidarnost in sprejem. Tedaj bomo res graditelji vzdržne in bratske prihodnosti miru za naš skupen dom in za vse nas.
Gospodov blagoslov naj pride na naša bratstva in na vsakega od nas kot znamenje njegove navzočnosti v občestvu in ljubezni.
vaši bratje iz generalnega definitorija:
Fr. Michael Anthony Perry, ofm (gen. min.)
Fr. Julio César Bunader, ofm (gen. vikar.)
Fra Caoimhín Ó Laoide, ofm (gen. def. )
Fr. Ignacio Ceja Jiménez, ofm (gen. def. )
Fr. Nicodème Kibuzehose, ofm (gen. def. )
Fr. Lino Gregorio Redoblado, ofm (gen. def.)
Fr. Ivan Sesar, ofm (gen. def.)
Fr. Lóránt Orosz, ofm (gen. def.)
Fr. Valmir Ramos, ofm (gen. def.)
Fr. Antonio Scabio, ofm (gen. def.)
Fr. Aidan McGrath, ofm (gen. tajnik)
Prot. 105910