Na prelep jesenski četrtek smo se bratje frančiškani iz vse Slovenije zbrali v Ljubljani na Viču, kjer smo se srečali z našim dosedanjim provincialnim ministrom p. Stanetom Zoretom, ki je bil minulo soboto imenovan za ljubljanskega nadškofa in metropolita.
Po uvodnem kramljanju in pozdravih na ploščadi pri Antonovem domu, smo se podali v tamkajšnjo kapelo in skupaj molili ter prisluhnili nagovoru novoimenovanega nadškofa ter povabilu k molitvenemu spremljanju in podpori.
Čast in slava ti, Sveta Trojica,
Bog, ki si ljubezen!
Hvaležni smo Ti za dar nadškofa, našega brata Staneta,
ki si nam ga naklonil po papežu Frančišku!
Ko se veselimo novoimenovanega nadškofa,
se zavedamo,
da je njegova služba težka in odgovorna.
Prosimo te,
spodbudi nas k velikodušnemu sodelovanju
s tvojo milostjo in z našimi škofi.
Nadškofa Staneta vodi in utrjuj v zvestobi Kristusu.
Z novo evangeljsko gorečnostjo
naj sledimo tvoji modrosti vsi:
škofje, duhovniki, redovniki in redovnice ter vse božje ljudstvo.
Tako bomo bolj postajali znamenje in orodje
odrešenja drug drugemu in vsem ljudem.
Na priprošnjo Božje Matere Marije
in našega ustanovitelja svetega Frančiška
naj bo naše življenje vsak dan
bolj v slavo Tebi, Troedini Bog,
vsem ljudem pa v zveličanje!
Amen.
Škofova služba je enaka poslanstvu Janeza Krstnika:
»O Janezu Krstniku je zapisano: Človek, ki ga je Bog poslal. Prerok, ki je znal izreči pravo besedo, ob pravem času, na pravem mestu. Živa vest tedanji družbi in veljakom. Kamor je stopil, se je dvignil prah, ker je vedno in povsod pokazal na resnico. Ni bil trst, ki ga veter časa ali ideologije maje. Ni bil človek, oblečen v mehka oblačila razkošja, pozunanjenega življenja, ne človek po javnem mnenju ali po prepričanju nekaterih. Bil je človek brez kompromisa; mož resnice, ki je ena sama; mož, ki se je radikalno odločil za Kristusa; “glas vpijočega v puščavi”, ki je pripravljal pot Odrešeniku, se pravi pot Bogu do sveta in pot svetu do Boga; predhodnik, ki se je manjšal, da je prihajajoči rasel. Ne bi mogli najti lepših in bolj sporednih misli za škofovo poslanstvo.
Danes sprejeti službo škofa je zahtevno in pogumno dejanje, saj pomeni postaviti se pred velike izzive, delati za blagor vseh ljudi, Cerkve in naroda, pa četudi je treba stopiti pred Heroda, kakor Janez Krstnik, in povedati resnico; biti glas tistih, ki ne znajo, ne morejo ali celo ne smejo govoriti, pa četudi se zaradi tega dviga prah v družbi, parlamentu, šoli ali medijskih hišah; biti na strani ubogih, zapostavljenih, odpisanih… Pri vsem tem pa škofa opogumlja zagotovilo, ki je bilo dano Janezu Krstniku: Gospodova roka je z njim (Lk 1,66). To je dovolj, da človek kljub svoji majhnosti, nemoči, nepopolnosti in slabosti sprejme poslanstvo škofa«.
Srečanje smo nadaljevali z druženjem in kosilom v dvorani Antonovega doma.
P. Stane Zore bo prejel škofovsko posvečenje na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra 2014 ob 15. uri v ljubljanski stolnici.