Frančiškanski samostan Koper
cerkev sv. Ane
Destradijev trg 10a
SI-6000 Koper
tel.: 0590/ 73 470
Urnik bogoslužja:
N: 9.00 in 11.00
D: 18.00 (17.00 pozimi)
e-mail:
koper@ofm.si
Spletne strani:
Koprski samostan
Študentski dom sv. Ana Koper
Kratka zgodovina:
Prisotnost frančiškanov v Kopru sega v same začetke reda manjših bratov (Ordo fratrum minorum – OFM). Prvi redovniki so prišli v mesto že kmalu po smrti ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega. Verjetno ga je leta 1229 obiskal sv. Anton Padovanski in tukaj ustanovil prvo skupnost bratov. Doslej znani zapisi omenjajo red »asiškega ubožca« v Kopru leta 1264, ko je koprski škof dovolil manjšim bratom, da zgradijo novo cerkev, ker je stara v slabem stanju.
17. septembra 1492 sta koprski plemič Antonio Almerigotto in njegova soproga Chiara podarila patru Bernardinu z Raba, provincialnemu vikarju dalmatinske province observantov, zemljišče za gradnjo nove cerkve in samostana v Kopru. Na zemljišču, ki sta ga podarila, pa je že stala manjša cerkev sv. Marije Magdalene, kjer so bili nastanjeni frančiškani tretjeredniki, imenovani tudi glagoljaši, znani po slovanskem bogoslužju. Tretjeredniki so se umaknili k cerkvi sv. Gregorja, ki je bila v severozahodnem predelu mesta. Po vseh zamenjavah in pridobljenih soglasjih so prvotno cerkev in samostan začeli graditi leta 1493 in dokončali 1513. Od vsega začetka je bil samostan določen za vzgojno hišo (dolga leta je bil tu noviciat dalmatinske province), zato sta bila v njem živa študij teologije in filozofije. Cerkev je bila veliko manjša od današnje. Kakšno desetletje je bila njena zavetnica sv. Marija Angelska, še pred dokončanjem pa so zavetnika zamenjali, tako da je cerkev sedaj posvečena sv. Ani.
Samostan je do 1920 pripadal frančiškanom dalmatinske province sv. Hieronima s sedežem v Zadru. Takrat so ga v skladu z Rapalsko pogodbo prevzeli italijanski frančiškani beneške province. Po drugi svetovni vojni je samostan pripadal zadarski provinci, samostan v Pazinu pa slovenski frančiškanski provinci sv. Križa vse do leta 1953.
Leto zatem (22. oktobra 1954) je ljudska oblast samostan nacionalizirala in v njem uredila zapore. Frančiškani so si poiskali zavetje v pomožnih prostorih na drugi strani cerkve, ki so jo smeli še naprej uporabljati.
V letih 1955 do 1962 so frančiškani vodili tudi sedanjo stolno cerkev in župnijo.
Po osamosvojitvi Slovenije je provinca vložila zahtevo za vrnitev samostana. Z delno odločbo o denacionalizaciji iz leta 1997 je bil samostan frančiškanom vrnjen v last, v posest so ga vzeli leta 2004, ko so se zapori preselili v novo zgradbo.
Ko je bila stavba izročena v posest frančiškanom, so ti leta 2005 pričeli z obnovo samostana. Leta 2008 so zaključili prvo fazo obnove samostana, ki je 50 let služil kot zapor. V samostanu so sedaj frančiškani, Študentski dom Sidro in Središče Rotunda. Samostan s cerkvijo je duhovno-kulturno središče.